MNENJA

“Živjo, Lea!

Pred dobrimi 14 dnevi sem te čisto obupana prosila za pomoč, saj je bilo v naši hiši vse narobe zaradi učenja (jok, trma, vpitje…). Moj otrok, ki je tretji razred končal s pohvalami in knjižno nagrado, se je kar naenkrat znašel pred kupom snovi, ki jih mora znati v četrtem razredu. Iz dneva v dan so se v šoli jemale nove in nove snovi, pričelo se je tudi ocenjevanje, razširil se je urnik predmetov.

Ko sem želela otroka povprašati o snovi, ki jo mora znati, sem ugotovila, da se kljub težkim torbam s kupom knjig in delovnih zvezkov, sploh ne zna učiti. Snov se uči na pamet, iz snovi ne zna razbrati, kaj je pomembno da zna ter kaj malo manj. Skratka, dobila sem občutek, da je pouk četrtošolca sistem fakultete, s to razliko, da se jim v šoli sploh ni obrazložilo, kako se je dejansko potrebno učiti.

Vedela sem, da jeza in prepovedi ne peljejo nikamor, in da moram nekaj spremeniti, zato sem tudi zavrtela tvojo številko in prosila za pomoč. Mojemu otroku si z obrazložitvijo, kako naj se uči, na kakšne načine se lahko predela težje snovi, dala spet voljo do učenja. In pa tudi sporočilo, da se to pač mora storiti, saj je to dolžnost.

Zdaj se učenja loteva čisto drugače, sebi primerno (prispodobe, riše, si zapiše kratke informacije na listke…). … Sama sodelujem pri procesu učenja toliko kolikor je potrebno, vsekakor pa vedno na koncu, da ponovi snov. To je postalo rutino, zato je učenje lažje in brez stresa, ki smo ga doživljali vsi skupaj še pred nekaj tedni.

Zahvalila bi se ti za razumevanje in razlago.”

Vanja

“…Rezultat je zelo zadovoljen otrok, ker se je naučil, da učenje ni muka in da je lahko obarvano zabavno, da je dopustno drugače, da se lahko uči sredi dnevne sobe na tleh, da lahko prerisuje, barva, pobarva,… Ker je našemu fantu tak način pisan na kožo, ne bo sedel za mizo in se ubadal z izzivi naloge, temveč bodo njegove šolske stvari lično pokupčkane po celi dnevni sobi, poleg sebe bo imel mavrično paleto barvic in flomastrov, v ozadju bo slišati ‘glasbo za možgančke’, družbo mu bo delal psiček kar tako nekje, in kjer je še prostor, tam bodo šolske in nešolske knjige naše deklice, ki je zaposlena na svoj drug način s svojimi obveznostmi za šolo.

Rezultat je narejena naloga, ponovljena snov celotnega dne, pripravljena šolska torba, pospravljena dnevna soba ter urejena soba in to v slabih dveh urah – govorim za oba.

Na naši strani, strani odraslih, ni več utemeljevanja čemu je potrebno vložiti trud v šolske obveznosti, temveč je pri njiju nastal velik napredek pri razumevanje le-tega in opaziti je, da se sin zelo rad izkaže tudi v vlogi, ko pri razlagi in organizaciji priskoči na pomoč mlajši sestri. Dodaten rezultat, ki je več kot dobrodošel, je popoldanski nestres, ker nam ostane dovolj časa za treninge, prosto igro…

Lea, vredno je bilo in najlepše se zahvaljujem.”

Urša z družino

»Kar nekaj časa je že, kar smo se nazadnje srečali pri vas. Že dolgo se v moji glavi sestavlja tale mail. Ker sem malo vraževerna, ga nisem želela poslati prej, kot ob koncu pouka.

Ko sva se nazadnje odpeljali od vas proti domu (mislim, da je bilo konec januarja :)) sem M. vprašala, kako se ji je zdelo vse tole pri vas od 1-10. Tak sistem imava namreč vedno, da ocenjujeva vse na lestvici od 1-10. In njen odgovor kot iz topa:”9!”.

Priznam, da sem bila presenečena. Pa ne zato, ker bi sama ocenila drugače, pač pa zato, ker moja hči, tipično najstniško, težko karkoli oceni z več kot z 6.

Seveda mi ni dalo miru, kako bo zadeve razložila, zato sem vrtala še naprej. Bilo ji je fino, da je spoznala razne trike za lažje pomnjenje, predvsem pa, da se ji je zelo dvignila samozavest, da zmore. In predvsem to slednje, ji je že močno manjkalo.

In zdaj je končala drugi letnik s prav dobrim uspehom, pa ne tako za las, kot v prvem letniku. Ocene pri določenih predmetih, kjer se je potrebno naučiti veliko vsebine, so se ji bistveno popravile. Predvsem pa si zaupa in postala je odgovornejša in samozavestna.

Hvala vam, da vas še lahko pokliče, ko je v stiski, ko ne gre kot si je želela in to ji daje vzpodbudo za naprej. Mi ji stojimo ob strani, se veselimo z njo, jo vzpodbujamo in tolažimo, če je potrebno. Spremenila pa sem se tudi sama, saj se ne vključujem več toliko v dnevno rutino, razen če me potrebuje in pomoč poišče sama.

Misim, da nam je v življenju usojeno, da nam prekrižajo poti  ljudje, ki v nas pustijo poseben vtis in vi ste ena izmed njih.

Hvala vam.«

Saša

Image

“Hči je začela malo popuščati v šoli, padla ji je motivacija, midva z možem pa sva bila v precepu, ali morava še bolj ‘težiti’, česar nisva želela, ali pustiti hčeri naj sama najde svojo pot. Na tej točki sem se obrnila k Lei po pomoč in nasvet. Intenzivni individualni dan je bil v tistem trenutku najboljša izbira.

 Kot starš sem po delu z Leo začela videti hči v drugi luči in z možem sva našla način, kako ji pomagati in stati ob strani brez ‘teženja’. Prepoznala sem, da ima hči drugačen učni stil od mojega in da razmišlja na meni čisto tuj način. To sem tudi sprejela in ni več napetosti med nama, ki se je ponavadi pojavila ob omembi šole. Tudi hči je bolj motivirana in zelo dobro ji gre v šoli.

Največji preboj v odnosu do otrokovega učenja/šole so bile Leine besede, da je hčerki treba pomagat. Obenem pa je celi družini dala orodja, kako naj pomagamo brez občutka, da delamo karkoli namesto hčere.

 Leo in njene programe priporočam še posebej učencem, ki niso vizualni tip osebe, in vsem staršem, ki se lovijo in matrajo z vprašanjem, kako pomagati otroku glede šole.

 Hvaležna sem ti :-)”

Karolina J.

“S hčerko sva imeli skrhan odnos zaradi šole in to se je samo še stopnjevalo. V nekem trenutku sem začutila, da pri nas doma potrebujemo zunanjo osebo, ki bo otroku pomagala k bolj učinkovitemu učenju. Odločitev je olajšalo tudi dejstvo, da je Lea prišla osebno na naš dom, kar je bilo tako zame kot za hčerko še bolj osebno, priročno in obenem prijetno.

Hčerka je trenutno bolj samostojna pri učenju kot prej, jaz pa ji lažje zaupam, da bo zmogla sama poskrbeti za svojo šolo. Z Leino pomočjo je dobila orodja, ki verjamem, da ji bodo pomagala pri učinkovitem učenju.

V odnosu do hčerkinega učenja je bil zame osebni preboj razumevanje, da je ona drugačna od mene in da ji moram dovoliti, da dela na svoj način.

Vsem staršem, ki ne vedo kako pomagati otroku in na pravi način pristopiti k učenju, bi priporočala, da se odločijo za takšno pomoč. Poizkusite, to je res prijeten, mehak in otroku prilagojen način kako do lažjega učenja.

Za opažanje ostalih konkretnih rezultatov je pri nas še nekoliko prezgodaj. Verjetno bo to bolj jasno vidno nekje na šolskem polletju.

Všeč mi je, da se z Leo po končanem delu slišimo in vidimo osebno po skypu in se lahko pogovorimo o vsem, kar nam morda še ni jasno. Všeč mi je tudi to, da Lea pripravi literaturo tudi za starše in tako lahko tudi mi lažje razumemo osnove dela in s tem tudi sebe in otroka.

Lea, najlepša hvala za tvojo pomoč.«

Metka

»Sin je bister fant, a mu je učenje vzelo veliko časa, brez pravega učinka.

Ker smo z njim delali že veliko in ni bilo pravega uspeha, sem spoznala, da je strokovna pomoč včasih res potrebna.

Moje veliko spoznanje je bilo to, da ga ne smem primerjati z njegovim starejšim bratom, ker ima očitno popolnoma drug učni stil in bo svoje obveznosti opravil po svojih najboljših močeh, a drugače kot njegov brat oz. kot bi jih mi.

Napredek opažamo pri organiziranosti in veselju do učenja. Hitreje se nauči.

Leo priporočam družinam, ki opazijo, da otroku ne znajo več sami pomagati, da bi se lažje učil oziroma naučil.

Tistim, ki še oklevajo, priporočam, da se za zunanjo pomoč odločijo čim prej, ker otrok izgublja dragoceni čas, ko bi lahko že pričel z učenjem pri vas in bi mu bilo to pridobljeno znanje že kmalu v pomoč pri šolskih obveznostih.

Sin je rad obiskoval vaše učne ure. Rekel je, da je vesel, ker mu je zdaj lažje predelati snov. Tudi midva z možem sva vesela, da so tedenske vožnje v Ljubljano obrodile sadove. Hvala vam!«

Renata P.

“Želeli smo najti strokovno pomoč, kako se lotevati učenja na drugačen način, tak, ki bo blizu otroku, pa ji ga midva kot starša nisva znala pokazati. Do sedaj smo se morali učiti tako, da sva ji midva brala. Največji problem pa je bil, kako sploh začeti.

Našemu otroku je najbolj koristil prikaz konkretnega načina, kako si pripravi in razdeli pripravo na učenje – označevanje tem, pregled z miselnim vzorcem, izpiski … Ugotovili smo, da ji to takoj prinese en mir, da dela ni preveč, da se ni treba ustrašiti in izogibati. Izpiski na nekaj straneh pa so veliko bolj obvladljivi.

Moj največji preboj v odnosu do otrokovega učenja je bilo spoznanje, koliko različnih načinov obstaja, ki jih ne poznamo, ali pa poznamo, pa nismo znali prenesti otroku.

Kako kompleksne stvari razdeliti na obvladljive manjše enote. In spoznala sem, da ni za vse (npr. mene in mojega otroka) en način pravi.

Priporočam tistim staršem otrok, ki nad šolo obupujejo, saj je vsega preveč in se otrokom zdi brez veze zaradi tega. Mislim, da se otroci v večini ne znajo lotiti in se organizirati, potem pa obupajo.”

Eva

“V tem času se je res zgodil preobrat pri učenju. Nič več jeze, ‘kuhanja mule’ (ker to je super obvladala) in trdih korakov do sobe. … Najini popoldnevi so bolj mirni, sproščeni, predvsem pa sva se bolj povezali.”

“Hčerka je dobila prav mastno 5 pri zgodovini in vsi smo zelo zadovoljni. Učila se je po ‘novem’ sistemu, zelo je bila motivirana, jaz sem ji pomagala in zgleda res pomaga. Hvala še enkrat od vseh nas! Javi, ko bodo na sporedu delavnice. … bi rada spet prišla  tebi.” K.