Spremljam dogajanje v naši ljubi državici in razmišljam … nekaj na glas, nekaj pa le v svojih mislih.
Novica, da so v sosednji državi zaprli šole in vrtce, je pri eni od mojih deklin povzročila val veselja … ali se lahko isto zgodi tudi pri nas?
Ker to v njenih očeh pomeni, da ne bo treba zjutraj vstajati, biti pri pouku, delati (domačih) nalog in se učiti.
Še v istem hipu dobi odgovor svoje sestre naj si tega nikar ne želi, ker bo imela pouk med poletnimi počitnicami.
Kaj se bo iz tega izcimilo in kakšne odločitve bomo morali sprejeti … sigurno kmalu izvemo. Na družabnih omrežjih pa sem že zasledila priporočila, naj se tudi šole opremijo z e-učilnicami, z možnostjo poučevanja preko spleta.
Ob tem sem najprej pomislila ‘končno gremo v korak s časom’ … resda si ne predstavljam, kako bi/bo to izgledalo … ampak, kaj to pomeni za šolarje?
Če pomislim na našo petošolko, bo zdaj končno (upam) ponotranjila spoznanje, da so rezultati in uspeh odvisni od njenega dela, od vloženega truda … in veščin učenja, ki jih je uspela do sedaj zgraditi.
Včeraj sem na sms dobila sporočilo mamice, da je njen otrok le zbral pogum in se javil angleščino, ki je sicer njegov ‘neljubi’ predmet. Zakaj? Zato, da v primeru, da zaprejo šole, mu ne bo vse/veliko ostalo za kasneje.
In tukaj vidim ključno točko, pri kateri se otroci razlikujejo … njihov mindset, razmišljanje zakaj bi naredil zdaj in ne kasneje.
To kratko sms sporočilo lahko navežem na pogovor z najstnikom, ki deluje po principu ‘tukaj in zdaj’ … go with the flow je rekel, … ko se mi ljubi učiti, se učim, ko se mi ne ljubi, pač delam druge stvari.
Kolikokrat mu zmanjka časa, da predela vso snov do testa? Vsakič.
Rečem mu, da mu manjkajo veščine organizacije. Brez tega v gimnaziji skorajda ne gre.
Vem, vem, pravi, ampak tale go with the flow je tako vabljiv 🙂
Kar je v nasprotju s tretjim primerom, ki vase srka metode planiranja, ki mu jih predstavljam. Tole bom uporabil, to mi je manjkalo!
Alvin Toffler je daljnega leta 1970 v knjigi Future Shock pisal o sodobnih tehnologijah. Tale citat mislim, da je ravno iz te knjige: “V prihodnosti za nepismenega ne bo veljal več tisti, ki ne bo znal brati, marveč tisti, ki se ne bo znal učiti.”*
In za to smo odgovorni tudi mi.
Prejšnji teden sem v brezplačnem webinarju govorila o tem, kakšna je naša starševska vloga pri tem. Predstavljena je šola za starše, do katere imajo 75% prihranek samo tisti, ki so v facebook skupini. Ne morem dovolj poudariti, da je šola zeloooo primerna za starše otrok na razredni stopnji.
Če pa je vaš šolar večji (predmetna stopnja in več), pa ZGRABITE PRILOŽNOST za intenzivno delavnico (4 aktivne ure učenja + follow up) ali trening učenja (8 aktivnih ur učenja). Mentorski programi so do nadaljnjega zaprti.
Torej … veščine učenja da ali DA?
Potrebujete posvet? Pišite na lea@rumenahiska.si