Kako ugotoviti, kakšen način učenja je posamezniku najbolj prilagojen?
Namreč, vsi (odrasli in otroci) iz učenja največ pridobimo takrat, ko učenje poteka v skladu z našim naravnim načinom učenja. Večina otrok na predmetni stopnji OŠ svoj slog učenja pozna, vsaj približno. Četudi ga niso nikoli testirali. O stilih učenja se pogovarjajo že v 5. razredu. Koristno, v kolikor ta učna snov ne ostane le del učnega načrta, ampak učenci skozi celo šolsko leto spoznavajo pomen in uporabo tega spoznanja.
Pogosto pa smo tudi mame tiste, ki želimo naš slog učenja prenesti na otroka. Večinoma nezavedno. Problem nastane takrat, ko se naš in otrokov stil razlikujeta. Ampak otrokov način učenja lahko razberemo že iz načina govora, govorice telesa, stil učenja lahko razberemo celo iz načina gibanja oči.
Govorica telesa
Vizualni/vidni otrok bo pri razlagi ponavadi začel risati skice. Ko bo razlago začel razumeti, bo rekel: »Že vidim, za kaj gre.« Ko jim berete določeno besedilo, jim to ne zadošča. Prebrati ga morajo sami. Ali, kose znajdemo v restavraciji in nam začnejo brati meni. Ne, sami ga moramo prebrati, kajne? Vidni tipi so večinoma dobro organizirani, seveda pa obstajajo izjeme. Vidni učenci pri učenju sedijo vzravnano in z očmi pozorno sledijo razlagi.
Avditivni/slušni otrok ponavadi ne bere rad. Navodil ne bere, raje sprašuje. Se je že kdaj zgodilo, da je otrok prebral navodilo, pa ga ni razumel? Ko pa smo ga mi prebrali (pa nič spremenili vrstni red besedila ali uporabili druge besede), je naenkrat razumel. Tak otrok si rad bere na glas ali vsaj toliko, da se sliši.
Kaj pa odrasli? Je mož pri izbiri avtomobila bolj pozoren na izgled ali akustično opremo vozila:) ? Slušni tip lahko zelo hitro naveže pogovor z neznanim človekom.
Veliko lažje se uči s poslušanjem – naj ne bo čudno, če moramo v 8. razredu še kdaj prebrati kakšno besedilo iz učbenika zgodovine. Slušni učenci pri sebi ponavljajo izrečene besede ali pa kimajo z glavo, medtem ko poslušajo. Pri ponavljanju snovi v svoji glavi »vrtijo posnetek«, pogled pa je takrat odsotno zazrt nekam v daljavo.
Kinestetični/gibalni otrok želi biti ves čas v gibanju. Ponavadi se rad objema, dotika… dojemanje novega pomeni, da »začuti« dogajanje. Gibalni otrok se med poslušanjem nekako sesede na stolu – kot vreča peska. Tipni otrok pa se med poslušanjem rad igra s predmeti – kar naprej vklapljajo in izklapljajo kemični svinčnik, mečkajo papir, se igrajo z obeskom za ključe…Ja, v njih začutimo nemir, ki ga morajo “dat ven”.
Kako pa način učenja razberemo iz gibanja oči?
Otrok, ki mirno sedi in gleda naravnost pred seboj, ki pri sprejemanju informacij pogleduje navzgor ter hitro govori, je ponavadi vidni stil.
Otrok, ki pri sprejemanju novih informacij pogleduje na eno in drugo stran ali gleda postrani navzdol (desničarji na levo stran, levičarji pa na desno), je najverjetneje slušni stil. Ponavadi govori zelo ritmično.
Otrok, ki se neprestano giblje, ki pri učenju pogleduje na desno in navzdol in govori počasi, je najverjetneje gibalni stil. Otroka, ki se najlaže uči z dotikom, pa lahko spoznamo po tem, da pri iskanju odgovora na vprašanje ponavadi pogleduje navzgor.
Noben način razmišljanja ni boljši od drugega. Načini razmišljanja so pač različni in vsak način je po svoje učinkovit. Ko se tega zavemo, nam to spoznanje lahko pomaga tudi k boljšemu razumevanju ljudi. Postanemo bolj prilagodljivi in razumemo »zakaj se ne razumemo«.
Ključ do uspešnega učenja in dela je v poznavanju osebnega načina učenja in dela.
Pri učenju doma lahko skoraj vedno kombiniramo vse tri stile. Recimo na tla položimo velik list papirja… risalni list ali še večji. Odvisno koliko gibanja potrebujemo med učenjem – več gibanja, večji list. Lahko uporabimo miselni vzorec ali kak drug aktivni način izpisovanja. Ker je ta velik list papirja na tleh, smo prisiljeni v gibanje. Zraven poslušamo glasbo. Besedam, ki jih pišemo, damo ritem, jih govorimo na glas. Še bolje pa je, da namesto besed uporabimo sličice. Sliko si namreč lažje zapomnimo kot besede. S takim načinom učenja uporabimo vse tri stile in povezujemo levo in desno možgansko polovico. Medtem ko iščemo slikovno asociacijo na besedilo ali določeno besedo, smo ustvarjalni, izhajamo iz lastnih izkušenj… tako se snov hitreje vsidra v spomin.
V katerem stilu se najdete? In v katerem stilu najdete otroka? Se ujemata v stilih ali ne ?
12.10.2017
Lea Čerin