Se strinjate, da v sproščenem stanju bolje delujemo?
Kot šolarka sem pogosto imela gromozansko tremo pred ocenjevanjem, najbolj ustnim ocenjevanjem.
Moja A. mi je zelo podobna, vendar šele preko njenega doživljanja šole/učenja, sem lahko ponovno razumela, kakšen stres lahko povzroča učenje ali samo pisanje domače naloge določenega predmeta.
… nesigurnost v svoje znanje,
… večno spraševanje ali znam dovolj,
… kakšna vprašanja bom dobila,
… strah pred avtoriteto,
… nespečnost,
Pozabi, da je potrebno dihati medtem ko odgovarja na vprašanja! 🙂
Že pri domačih nalogah se pojavi potenje rok, hitrejše bitje srca, … in vprašanja »ali bom znala«. Ko vidi količino nalog, jo samo (prirojena ali privzgojena, še sama ne vem) odgovornost pripelje do zadnje naloge.
Ko sem prvič opazila, da »pozabi na dihanje«, ko skupaj samo pregledujeva učno snov, sem postala pozorna. Ko se je to ponovilo še pri ostalih predmetih, se je prižgala rdeča lučka.
Naloga in izziv zame, mamo, da sprejmem njene občutke.
Nisem se poglabljala v razkorak javnega nastopanja pred razredom/učiteljico in javnega nastopanja na gledališkem odru, kjer je popolnoma suverena in zlahka prikrije začetno tremo.
Dejstvo je, da določeni šolski predmeti v njej povzročajo stisko in namesto znanja je pogosto pokazala neznanje.
Pa vendar … še mnogokrat bo v podobni situaciji.
Kaj lahko torej kot starš naredim?
Stanje se je začelo izboljševati, ko:
– sem se osredotočila na to, da čim večkrat delim z njo moje izkušnje šolarke in moj strah pred takratnim (ustnim) ocenjevanjem
– delim z njo dogodke, kako se tudi zdaj, kot odrasla, spopadam s tremo (zgodba vedno pritegne še ostali dve, da prisluhneta in nemalokrat se razvije pogovor in izmenjavanje izkušenj med sestrami)
– jo učim in opominjam na dihalne vaje, da jih uporabi doma in v šoli
– jo med domačimi nalogami gladim po hrbtu in glavi (dotik je za (mlajše) otroke izredno blagodejen in lahko pripomore, da npr. pisanje domačih nalog poveže z nečim prijetnim) …. temu je namenjena posebna delavnica Z masažo do lažjega učenja
– jo spodbujam k iskanju lastnega načina učenja … (risanje in uporaba barv)
– ji pokažem, da učenje ne poteka samo za mizo (kljub vsemu pa ji je to najljubši prostor)
– za preverjanje znanja občasno uporabiva sprehod (med hojo lažje razmišlja) ali pa sedi v mojem naročju in ko se počuti dovolj suverena, zaigrava igro vlog (jaz kot učiteljica, ona kot učenka … hm, zanimivo bi bilo zamenjati vloge)
– izrazi vse svoje občutke (brez cenzure), kako se počuti med ustnim ocenjevanjem in kadar ‘pozabi na dihanje’
– …
Tudi učenje je lahko priložnost za dober odnos z otrokom.
Kako bi v otrokov učni čas vnesli več sproščenosti?
Lea
*vsebina je nastala na podlagi gostovanja v fb skupini Odgovorno starševstvo
