Ko nam zastaja dih …

Junij je mesec, ko se zaključujejo še zadnja ocenjevanja, ko držimo pesti za željene ocene, ko nam zastaja dih in se sprašujemo … ali bodo počitnice mirne?

Ali pa si oddahnemo, ko vidimo, da bo vse OK tease

Enako si tudi jaz oddahnem, ko vidim, da moji mentoriranci prihajajo na naše zadnje ure in mi sporočajo svoje zaključene ocene. Veselim se z njimi (in s starši), ko vidim zadovoljne obraze. In njihov celoletni trud ni bil zaman.

Predvsem pa jim privoščim zaključek brez dodatnih ocenjevanj … takrat, ko se znajdejo med dvema ocenama, kar ponavadi pomeni dodatno učenje. Ki pa ga že težko zmorejo, saj so z eno nogo že na počitnicah.

Privoščim jim, da že v prvo zaključijo z oceno, ki so si jo zamislili ob začetku šolskega leta.

Večini to uspe.

Prejšnji teden pa sem imela tudi zanimiv pogovor z devetošolcem.

Vprašala sem ga, kako se počuti zdaj ko zaključuje osnovno šolo?

Pričakovala sem odgovor »odlično, super, komaj sem čakal na ta dan«.

Namesto tega pa mi je rekel »Raje bi bil še eno leto v osnovni šoli. Vem, da se večina veseli 9. razreda in potem srednje šole, ampak meni je tu všeč.«

Hm, ravno včeraj mi moja četrtošolka (!) pravi, da komaj čaka na 9.razred … ker to pomeni zadnje leto v osnovni šoli! Ki je ima že zdaj dovolj!

 

Se mi zdi, da oba razumem.

V srednji šoli pričakujemo več odgovornosti, samostojnosti … tako profesorji kot starši. Ni več »ujčkanja«. To je obdobje, ko začutimo, da je čas za naš umik … od šole. Da jih prepustimo njihovim lastnim izkušnjam. In to je čas, ko starši ta umik lažje dejansko naredimo. Nekateri najstniki pa bi si kljub temu želeli še malo podaljšati »otroštvo«. Takrat pomislim, če ni bilo njegovo poslabšanje ocen ravno v 9. razredu razlog, da si podaljša otroštvo? Nezavedno, seveda.

 

Marsikaj se zgodi in dogaja, ne da bi vedeli zakaj. Odgovor pa se skriva v naši notranjosti.

V nas samih.

Le do teh odgovorov včasih težko pridemo in ker smo preveč vpleteni v situacijo, jih ne vidimo. Jim ne pustimo priti na plan.

Otroci (ne glede na starost) potrebujejo prostor za izražanje svojih stisk. Tudi takšnih, ki jih staršem ne želijo povedati, ker mislijo, da jih bodo razočarali. Noben otrok pa svojih staršev ne želi razočarati! Naj vas ‘lumparije’ ne zavedejo.

Ker smo preveč vpleteni v situacijo, odgovorov ne vidimo.

Mesec maj je bil naporen.

Seznamu ocenjevanj in govornih nastopov kar ni bilo konec.

Otroci postanejo naveličani. Želijo si samo še igre. Najraje bi dali vse štiri od sebe … in bi teste namesto njih pisal kar nevidni škrat.

Vsako uro sem se zalotila, da jih bodrim, spodbujam. Je to tisto, kar so želeli slišati? Ah, ne. Se ugriznem v jezik. Želijo si potrditve … da je težko … da je brezveze … da jim ne bo uspelo … da bodo z zadnjimi ocenami pokvarili ves letošnji trud …

Ker nekateri so reees vložili ogromno truda v svoje učenje in včasih se mi zdi, da zadnja ocena ne bi smela imeti toliko teže. In da končne ocene ne bi smel določati računalnik z aritmetično sredino, ampak človek … ki otroka pozna … in ve, koliko truda (ali pač tudi ne) je bilo vloženega za tiste ocene. Za ocene, ki bi jih eni in drugi najraje črtali z obličja zemlje.

A potrditve, da jim ne bo uspelo, od mene ne dobijo! Raje jih spodbujam, raje gradimo zmagovalno držo in miselnost. Ker verjamem v njih.

In uspelo jim je, jim bo.

24. junij bo zanje veseli dan!

Ampak, tu so tudi tisti, ki jim 24. junij še ne predstavlja konec. Zanje se šele takrat začne zares.

Kdo so tisti otroci in najstniki, ki jim bo šele mesec julij pokazal kakšne počitnice bodo imeli?

Otroci in najstniki s popravnimi izpiti. 

Moje priporočilo je, da ne starš, ne otrok/najstnik, ne čakata na zadnje dni … priprave na popravni izpit naj se začnejo čimprej. 

PRIPRAVA je namreč prvi korak k reševanju situacije.

Med te prve korake pa spada organizacija po dolgem in počez

Organizacija učenja pomeni planiranje časa učenja (dopoldne/popoldne, ure učenja, odmori ipd.) in načrtovanje učenja vsebine učne snovi (kaj že znam, kaj ne znam, urejanje po težavnosti, razdelitev učne snovi na smiselne sklope ipd.).

Ja, včasih se mi zdi, da so naši šolarji mali podjetniki z x projekti. Ne glede na to, ali gre za popravne izpite ali ne 🙂

 

Organizaciji potem sledijo še ostali koraki:

– notranja prepričanja oz. miselnost (mindset)

– prepoznavanje močnih področij in učnih stilov učenja

– katere trike učenja uporabiti, da bo učna snov hitreje “vstopila” v spomin

 

Mama Metka je v letošnjem šolskem letu svoji hčerki predlagala mojo intenzivno delavnico učenja.

Njun odnos je bil namreč že pošteno načet … zaradi šole in učenja. Karkoli je naredila, je zadevo še poslabšalo.

Dokler ni slučajno prišla do informacije, da obstajajo osebe, ki pomagajo do vzpostavljanja ravnovesja med šolo in družino.

Tudi njena hči je bila takoj ZA takšno delavnico. Maminih pridig in teženja je imela že vrh glave, je bil njen odgovor na moje vprašanje, zakaj se je odločila za mojo pomoč.

Maminega teženja je imela že vrh glave.

In zdaj?

“…Hčerka je trenutno bolj samostojna pri učenju kot prej, jaz pa ji lažje zaupam, da bo zmogla sama poskrbeti za svojo šolo. Z Leino pomočjo je dobila orodja, ki verjamem, da ji bodo pomagala pri učinkovitem učenju. V odnosu do hčerkinega učenja je bil zame osebni preboj razumevanje, da je ona drugačna od mene in da ji moram dovoliti, da dela na svoj način. Vsem staršem, ki ne vedo kako pomagati otroku in na pravi način pristopiti k učenju, bi priporočala, da se odločijo za takšno pomoč. Poizkusite, to je res prijeten, mehak in otroku prilagojen način kako do lažjega učenja. …”

 

In če berete te vrstice, potem slučajnosti … ni. Občutek vam pravi “to je to”, razum pravi “še malo počakaj”. A nikoli ne bo pravi trenutek 🙂

In če ste v situaciji, ko veste, da bo vaš podmladek imel popravni izpit, so tukaj »Triki učenja v supergah«.

Superge so … sproščene … hitre … barvite … lahke! In takšni bi morali biti tudi triki, strategije učenja.

Za VIP dan “Triki učenja v supergah” je na voljo 5 mest, prva dva vpisana prejmeta še dodatno darilo!

 

Vzemi-te šolo pod kontrolo! Nikoli ni prepozno.

Menite, da je bilo letos preveč vpletanja v šolo in učenje?

Da bi to morala postati njegova oz. njena dolžnost? Piši mi tukaj o možnostih sodelovanja v naslednjem šolskem letu.

 

Lea

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

− 1 = 3