KOLIKOKRAT SE JE OTROKU TO ŽE ZGODILO?

»Sedim v sobi. Spet se moram učiti … zgodovino. Predmet, ki me nikakor ne pritegne. Berem … pa sploh ne vem, kaj preberem. To piflanje! Dovolj ga imam! Saj  vem, da se moram učiti, ampak misli mi non stop uhajajo drugam … samo k zgodovini ne. Oh, to naštevanje mi nikakor ne gre. Pa saj sploh ni težka snov, ne vem kaj se dogaja… Mami mi pravi, naj si izpišem, ampak po vsem pisanju že v šoli in potem še doma za domače naloge, me že pošteno boli roka. Kaj naj naredim? Učiti se moram! Ampak KAKO naj spravim vse te podatke v glavo?«

 

Draga deklica, “smešna zgodbica” te bo rešila iz malodušja. Pri naštevanju vedno aktivira smejalne mišice, ki jih nujno potrebuješ, da se boš lažje učila.

 

In najprej je uporabila klasično zgodbo, takšno kot je mislila, da bo prav in bo zadostila šolskim standardom in meni. Po domače bi rekli -“po reglcih“. Na koncu me je celo pogledala, kot bi hotela vprašati: a si tako mislila?

Če z zgodbico niti malo ne privzdignemo ustnih kotičkov, potem že ni prava. Ker kljub temu, da je uporabila prijaznejšo obliko učenja, ne koristi kaj dosti. Ker se ne more »prilepiti« na nobene izkušnje, doživetja, asociacije nje same. V možganih bo ostala edinole, če bo zanimiva, če bo pritegnila. Če bo sprožila kanček hudomušnosti. In nasmejala.

 

No, in ker zgodba ni bila zanimiva ne njej ne meni, sem jo prosila, da jo nekoliko začini. Tako kot začinimo hrano, da dobi okus in je prijetna za naše brbončice, tako je tudi pri učenju skoraj nujno, da učno snov začinimo … s soljo in poprom ali s feferonom, če hočete 🙂 še posebno tisto, ki ni ravno zanimiva.

 

Tako je naredila korak stran od “pravilnega”, vpletla vse družinske člane in uporabila svojo domišljijo. Yees!

Aktivirali sva smejalne mišice in se hkrati še sprostili. V takšnem stanju pa se je tudi lažje učiti in naučiti. Ko se imamo fajn 🙂

 

Moja zlata stranka mi je čez nekaj dni sporočila tole: »… je dobila prav mastno 5 …. Učila se je po ‘novem’ sistemu, zelo je bila motivirana, jaz sem ji pomagala in zgleda res pomaga.«

Če ti je čas z otrokom dragocen, …

če se zavedaš,  da je čas učenja priložnost za povezovanje z otrokom,

a nisi čisto prepričana, kako se tega lotiti …

in žal pogosto zaključita pogovor s prepirom in slabo voljo …

želiš pa si, da bi učenje prikazala otroku na prijazen način …

potem te vabim, da pokukaš na tole stran.