Se tudi vam zdi, da se čas od ponedeljka do petka vrti okoli domačih nalog?
Nekako tako:
Ali je narejena?
Zakaj še ni narejena?
Kdaj bo narejena?
Joj, kako jo je veliko,… a res učiteljica nima občutka za količino?
Oh, spet se bomo prerekali in ¾ popoldneva pogajali, zakaj sploh mora biti domača naloga!
Se strinjam, so plusi in so minusi domačih nalog 🙂
Plusi: ponovim snov tistega dne, več si zapomnim, bolj sem pripravljen na naslednji dan, ko pride test veliko že znam…
Minusi: vzame preveč časa, je dolgočasna, spet pisanje in branje navodil, zakaj jo delam – zato, da ne dobim črne pike v mini redovalnico in da je mami zadovoljna, je izguba časa, ko bi lahko delal stvari, ki me dejansko zanimajo…
Nekateri sprejmejo pluse in minuse ter med tema dvema poloma sami naredijo kompromis. Drugi morajo tak kompromis šele ustvariti – tako kot mama najstniškega sina. Da gre za najstnika, je pomemben podatek, saj se jih večina »osamosvaja« in želi biti čim bolj samostojnih, predvsem pa se z najstniki največkrat zapletemo v komunikacijski »trk«.
Mama želi, da je domača naloga narejena in od tega ne odstopa (tudi naučeni smo tako, kajne?), sinu pa se to zdi totalna izguba časa. Sploh, ker si že med poukom ogromno zapomni (spomni se na stile učenja) in nima notranje potrebe, niti želje, da bi to zopet ponavljal popoldne. Sploh pa ne mara pisanja. Aja, tudi zapiskov si ne dela med poukom.
Torej, pričakovati, da bo imel urejene zvezke je bolj utopija oz. mamina želja. Ocene? Z njimi sta zadovoljna tako on sam kot tudi mama.
Ampak!
Saj veste, če naloga ni narejena, pristane »črna pika« v mini redovalnici in ta »črna pika« ima posledice. Če ne prej, pa ob koncu šolskega leta, ko gre za zaključevanje ocen.
Če tole bere katera od učiteljic, naj mi ne zameri, kar sem tej mami svetovala, vendar sem mnenja, da se vedno lahko naredi kompromis in dogovor. In namesto siljenja z glavo skozi zid, raje stopimo otroku naproti.
Večkrat sem že omenila, da se v obdobju osnovne šole gradijo tudi temelji odnosa med starši in otrokom. In bolj bodo pristni, kvalitetni, sproščeni itd. odnosi, bolj se bo obrestovalo v pubertetniškem viharju (most med nami in otrokom, gradimo že prej, zato da se v viharnih obdobjih ne poruši, ampak »samo« zamaje).
Siljenje otroka k delanju domačih nalog, se je v tem primeru zdelo popoln nesmisel in bi kvečjemu vodilo k skrhanim odnosom in napetim vzdušjem v družini.
Vsak otrok je unikat in naslednji nasvet je primeren za točno določenega otroka in ni rečeno, da lahko deluje tudi za vašega (potreben je posvet in bolj natančen pregled trenutne situacije). Je pa lahko prikaz, kako je možno pristopiti k domačim nalogam tudi drugače.
Če otrok domačih nalog ne dela, je smiseln korak nazaj in pogled na situacijo iz druge perspektive. Vedno bodimo nagnjeni k iskanju rešitev! In pomislimo, da se pri vsakem »trku« z otrokom, lahko tudi sami naučimo marsikaj o sebi. Vsak tak »trk« z otrokom je lahko spodbuda in izziv za nas, da osebno rastemo 🙂
Imejmo v mislih, da imamo pred seboj osebo, ki ima svoje mnenje (tokrat o domačih nalogah) in sledi svojim potrebam. Ko tej osebi, torej otroku, dovolimo, da izrazi svoje mnenje, dileme, pomisleke, želje itd., lahko dobimo drugačno perspektivo na celotno situacijo.
Nedelanje domačih nalog ne zveni več tako teatralno, otrok (ker je slišan) pa je pripravljen sprejeti kompromis in dogovor. Domače naloge se bo vseeno trudil delati sproti, vendar če kakšna ne bo narejena in bo delovni zvezek prazen, bo le-te naloge naredil kot utrjevanje učne snovi pred testom.
Čutiš, kako se tehtnica uravnava?
Pika na i je, če še učiteljica sprejme tak način reševanja nalog in stopi otroku naproti.
Mama je umirila svoje občutke (začela je »graditi« in ne »rušiti most« med sinom in njo), otrok pa se ne bo umaknil v svoj najstniški svet z mislijo, da se mu dela krivica (in kako je vse skupaj brez zveze).
Kar se meni zdi najbolj vredno … bil je slišan in upoštevan 🙂
Ste tudi vi pripravljeni na preboje in premik v drugo smer? Polnijo se termini za februarske brezplačne posvete 🙂
Zakaj bi ostajali v megli in brskali za informacijami, če obstaja lažja pot? In ja, zdaj je pravi trenutek!
Lea