Predstavljaj si ….
… da sediš v velikem prostoru …
… mogoče na ‘obveznem’ teambuildingu ali izobraževanju, ki ga je razpisal nadrejeni, in te vsebina sploh ne zanima …
… mogoče v dvorani in poslušaš tematiko, na katero si se sama prijavila in te zanima …
… mogoče v posebnem prostoru za sestanke, ki poteka po točno določenih točkah, ki jih znaš že na pamet …
… jaz se dostikrat spomnim na (obvezne) pedagoške konference …
… ali seminarje, ki si jih sama izberem in z vsebino, ki ji z veseljem prisluhnem …
… ampak … v obeh primerih …
… v določenem trenutku … mi pogled zaide skozi okno …
Razmišljam
… o tem, kar sem slišala, kaj od tega je pomembno zame,
… o tem, ali bom pravočasno prišla do šole ob uri, ki sem jo zapisala in učiteljica ne bo ob mojem prihodu pogledala na uro, češ…
… o tem, kdo bo danes potreboval prevoz ali pomoč pri učenju, domačih nalogah,
… o tem, kdaj bom končno zložila kup cunj, saj nam vsem po vrsti že primanjkuje nogavic,
… in še in še.
Sem lahko fokusirana več kot eno uro? Hm. Lagala bi, če bi rekla, da mi misli ne zaidejo drugam, vsaj za minuto. Umetnost predavatelja je tista, kako me bo zbudil iz moje zasanjanosti. Včasih mu to uspe s posebno “akcijo”, včasih pa se moram kar sama. Predvsem pa ne morem razumeti, da je pogled skozi okno nekaj, kar se ne sme, kar ni dovoljeno. Kam gledam zdaj? Ja, skozi okno. Da lažje pišem.
Pogled skozi okno je lahko kratek odmor za možgane. Drugo je, če se to ‘kratko’ prevesi v ‘dolgo’ in zgubim stik s prostorom, odplavam v svoj svet ipd.
Moja E. je pred kratkim rekla: “Učitelji toooliko razlagajo. Včasih jih res ne morem več poslušat.”
“Kaj takrat narediš?” sem jo vprašala.
Riše čičke čačke po zvezku in se dela, da piše, na hitro si odpočije ušesa in glavo s pogledom skozi okno in nenazadnje se prisili k poslušanju. Samodisciplina je pri njej izrazita. Dobila pa jo je na treningih.
- je že na splošno sanjačka. Raje od poslušanja, si ogleduje kako je učiteljica danes oblečena, kakšne kombinacije si je izbrala in modne dodatke. Žal je že zapečatena, da prevečkrat pogleduje skozi okno in ne sledi pouku. Kaj lahko naredim jaz? Sem mar v šoli, da jo dregnem? Sem vzela na znanje in to kratko koncentracijo upoštevam pri delu doma. Tu lahko, v šoli ne morem.
Po treh mesecih 1. razreda vprašam še malo K., kako je v šoli? “A veš, da veliko sedimo? Komaj čakam na odmor. Pa končno smo začelil s črkami. Jeeej!” Mala spužva. Ampak uživa 🙂
Pogled v naravo, ki je včasih zelena, včasih rumena, rjava, rdeča, včasih bela … je počitek za glavo, ušesa in oči. Ozavestimo in dovolimo … sebi in otrokom.
Si vedela, da moramo najprej me ozavestiti kup prepričanj, ki nas omejujejo pri boljšem odnosu z otrokom?
Moje punce so moje najboljše učiteljice! Ko pritisnejo na moj “gumb”, točno vem, da je tam nekaj kar moram razčistit najprej pri sebi!
Pri vseh mojih programih ni več v ospredju samo otrok, ki hodi v šolo, ampak tudi ti, mama (če se pridruži še ata, toliko bolje!). Tu smo eden za drugega.
Sploh zdaj na polno predelujemo naša prepričanja, ko se šolski sistem ne spreminja (skoraj) nič, otroci pa zelo.
Zato bomo januarja začele s “KLUBOM ZA STARŠE novodobnih otrok” – to bo prostor za mame z otroki, ki niso po pravilih šolskega sistema 🙂
V zaprti in varni skupini si bomo delile osebne izkušnje in poiskale pot, ki te bo vodila bliže k sebi in otroku.
Za začetek mi sporoči, kaj je tvoj “TRN V PETI”, ko gre za tvojega otroka in šolo/učenje TUKAJ* (s tem, ko mi poveš svoj “trn v peti”, pomagaš še drugim, anonimno).
Za INDIVIDUALNO podporo zase in otroka, pa klikni TUKAJ ali si preberi spodaj v kakšni obliki ti lahko pomagam:
 |
 |
|
Vsebina programa je tukaj. Srečanja v živo potekajo v Ljubljani. |
Vsebina programa je tukaj. Možna izvedba tudi na domu 🙂 |
Preberi kaj mi je poslala Metka: “S hčerko sva imeli skrhan odnos zaradi šole in to se je samo še stopnjevalo. V nekem trenutku sem začutila, da pri nas doma potrebujemo zunanjo osebo, ki bo otroku pomagala k bolj učinkovitemu učenju. … V odnosu do hčerkinega učenja je bil zame osebni preboj razumevanje, da je ona drugačna od mene in da ji moram dovoliti, da dela na svoj način. …”