Je tudi tebe prijela mrzlica spomladanskega čiščenja? Po nekaj mesecih zimskega spanja in lenarjenja, ko v hitri temi sploh ne vidiš, kako umazana so okna in koliko prahu se je nabralo na polici. Dokler skozi okno in ravno na prašno polico ne posije močno zaželeni sonček. Tisti prvi sonček je bil tako dolgo pričakovan in tisti hip tako močno dobrodošel, da umazanega okna niti ne vidim… kaj šele prahu.
Sonce!!! Ko pa se pojavi še naslednji dan in še tri dni zapored, končno ugotovim, da bo potrebno prijeti za krpo. To je to. Pomlad je tik za vogalom. Vsako leto me preseneti. Preseneti pa me tudi dejstvo, kako se polenim kar se tiče čiščenja. Kot bi mi čez oči padla tema in bi tri mesece preživela na pol v spanju. Blagor medvedom 🙂
Prvi spomladanski sonček prebudi v meni zaspane nevrone in me iz prve prestave požene v tretjo. Akcija. Medtem ko našo družino spremenim v mali čistilni servis in telo prebujam iz zimskega spanja, se tudi v mojih možganih dogaja na polno. Simbolično s krpo očistim tudi svoje misli in dam prostor novim idejam. Deluje osvobajajoče. Žal se ostali člani »čistilnega servisa« z mano ne strinjajo. Prav nič jih ne fascinira, kako se police svetijo pod sončnimi žarki in kako lepši je pogled skozi okno.
»Kaj pomaga čisto okno, če bom pomlad preživela za knjigami!« mi pravi 10-letnica.
Ko ji obljubim, da tako pa že ne bo, me pogleda izpod čela, kaj imam za bregom.
»A se greva coaching?« jo vprašam. Seveda je takoj za stvar, saj biti članica »čistilnega servisa« ni njena ideja kako preživeti sobotno popoldne.
Med najinim pogovorom me prešine: kaj pa jaz? Je spomladansko pospravljanje edini način, kjer lahko prevetrim svoje možgane? Seveda ne! Za to so najboljše prijateljice! Poleg moža ali partnerja so to skoraj edine osebe, kjer lahko poveš vse kar te teži. Super so za poslušanje želja, tegob, skrbi, jeze.
Pa vendar: se tudi tebi dogaja, da v skrbi za dom in družino pozabiš nase?
Se ti zdi, da govoriš v prazno in se ponavljaš s svojimi željami in pričakovanji?
Se ti zdi, da nisi slišana?
Se ti zdi, da zaradi šole izgubljaš stik z otrokom?
Marec je mesec žensk in mamic. Marec je mesec, ki me prebudi. Marec je mesec, ki mi daje nov zagon. Čutiš njegovo energijo? Vsepovsod se prebuja življenje, ki je spalo zimsko spanje. V novo jutro me pospremi žvrgolenje ptic, na travniku me pričakajo zvončki, opoldne me poboža sonček in celo tisti dež me ne zmoti, saj vem, da bo prinesel še več zelenja. Marec je mesec, ko se pri nas zvrsti največ rojstnih dni.
Uživaj v pomladi, postavi si nove cilje, ki te bodo peljali do poletja! Marec je super mesec za postavljanje ciljev, ki jih tudi otrok želi doseči do konca šolskega leta. Poslušaj ga in izhajaj iz njegovih občutkov in želja. Postala boš otrokov mentor. Ko postavljaš vprašanja kaj, kako, kdaj… se izogneš pridiganju. Ko prisluhneš otroku nasproti sebe, gradiš na odnosu. Gradiš zaupanje in medsebojno spoštovanje. Ko otroku pomagaš postaviti realne cilje, takrat raste tudi njegova samozavest in zaupanje v sposobnost učenja. Notranji občutek zaupanja vase pa je dobra motivacija za učenje. Bodite prisotni tukaj in zdaj.
9.3.2017
Lea Čerin