Mrzlica ocenjevanj se že bliža, jo čutiš?
Zadene otroke in posledično nas, starše.
Kot mama (od letošnjega leta s tremi osnovnošolkami), te popolnoma razumem. Spoznala si, da brez tvoje pomoči ne bo šlo. Pa vendar, če pomagaš … se hitro znajdeta v prepiru.
Postaneš jezna na otroka, kako ne more razumeti, da se uči zase in svojo prihodnost, … da se je pač potrebno UČITI, … jezna nase, ker ti tako hitro popustijo živci, … jezna na službo, da ne moreš prej domov in bi imela čas vsaj zadihati, … jezna na šolo in učitelje, ker zahtevajo natančen opis snovi v učbeniku in gredo včasih čez meje razumljivega … in nenazadnje jezna na ministre in državo, da vse to dopuščajo …
Oh, najraje bi zakričala od obupa … Daj!
Noben nima pravice te obsojat, da se počutiš tako. Tudi jaz se marsikdaj počutim podobno. Potem pa …
… vse bolj ozaveščam, da se svet okoli nas spreminja. Ljudje se spreminjamo, otroci so drugačni (kako klišejsko, pa resnično). Vsaka generacija prinese svoj pečat.
Zavedaš se, da so med nami novodobni otroci, ki zahtevajo novodobne starše.
Kakšne? Kaj še je potrebno narediti, da bomo naše otroke razumeli? So mar res tako drugačni?
Ja in ne 🙂
Zakaj v enih družinah starši nimajo nič opravka z otrokovo šolo, v drugih pa je prepir vsakodnevno na pogovornem sporedu?
Na srečo je vse več mentorjev, ki nam pomagajo razumeti, spremeniti situacijo na bolje … na različnih področjih!
Kaj ni to enkratno? Ko se znajdem v dilemi, je prva pomoč partner/mož, prijateljica, … in ogromno mentorjev, ki nam odprejo pogled na situacijo z druge zorne točke.
Ni potrebno tavati v temi in iskati rešitve, ki peljejo v stare načine delovanja. Da pride do spremembe, je potrebno spremembo NAREDITI.
Če želimo spremembo pri otroku, jo moramo najprej narediti sami … pri sebi. Se tega zavedati in ozavestiti, narediti prvi korak k odločitvi. Od-ločitvi od starih, nekoristnih pristopov. Ja, mi starši, jaz mama.
Če si se ujela v začaranem krogu prepirov o šoli, ponavljanju “pejt se učit” in v vsakodnevnem prigovarjanju kaj bi moral narediti (tvoj otrok) … pa ne naredi 🙁 prosim, beri dalje.
Obdani smo z informacijami, kako ravnati z današnjimi, novodobnimi otroci in kakšni starši naj bi bili, da ne vemo več kam zaviti v ulici, ki vodi v tri smeri. Kam? In zakaj bi upoštevala ravno mene?
Če kaj vem, je to … kako (ponovno) zgraditi odnos z otrokom, ki ga nažira … šola. Vsakodnevno to izkušam in sem postavljena tudi pred ta izziv!
Tu smo ZA otroka, v dobrem in slabem … na nogometni tekmi v navijaški pozi in rokami v zraku, ko zabije goool … in pri učenju, ki nam vsak dan povzroči še par novih sivih las.
Oboje pa je del otrokovega življenja!
Če nismo ravno nogometni trener, bo otroka nogometa naučil nekdo drug. Če nismo ravno učitelj-ica v OŠ (in nas področje učenja itak zanima), poiščimo nekoga, ki ga bo učenja in vseh potrebnih veščin, da preživi OŠ obdobje, naučil.
Ja, to sem lahko jaz ali pa tudi ne. Kakorkoli se boš odločila, moj nasvet tebi je, da daš prednost odnosu z otrokom in poiščeš načine, kako to narediti.
Šola je pri tem lahko vajin zaveznik ali pa sovražnik. Jaz sem izbrala prvo pot.
Da postane zaveznik, je potrebna najprej tvoja iskrena od-ločitev. Otrok nam ponavadi sledi 🙂
Kje se najdemo:
* 4-urni intenziv “Bodi zvezda s.u.p.e.r. učenja” (plus dodatna 1 ura follow up-a)
* 4-mesečni individualni program s.u.p.e.r. učenja (delo 1 na 1 z otrokom in kratkimi online treningi za starše)
* 5-tedenski tečaj “Učim se pametno – study less, study smart”